... sm čist zamorjena. In, kar je najbolj smešno - čist brez razloga. Ne zaradi njega, sploh ne. Kr tak. Preprosto pridejo trenutki, ko se ti zazdi, da nič ne gre tak kot bi moglo it, da je vse narobe, da se cel svet obrača proti teb in da nič nima smisla. Pa čeprav ni pravega vzroka za takšne misli. So trenutki (in tale je edn izmed njih), ko se ti zdi, da življenje beži mimo, ti pa sam nemo opazuješ kak minevajo ure, dnevi, tedni, meseci, in sanjaš o boljših časih. Kak sovražim to. Namesto, da bi uživala zdej, ta trenutek, pa sam sanjam, kak bo, ko bo to, pa ono, pa ne vem kaj. Trenutno se mi zdi, da se mi nič pametnega ne dogaja v življenju, sam čakam na neki, in medtem ko čakam, mi dragoceni trenutki, ki bi jih lahk preživela na tok boljših načinov, polzijo iz rok. Mogoče bo boljše, ko bom končno dočakala ta presnet februar, al pa vsaj, ko bo moj rojstn dan. Mogoče pa ne bo nikdar boljše, pa bom vedno znova sam čakala na neki, nikdar pa ne bom zadovoljna s tistim, kar bom mela v nekem določenem trenutku. Ah, res sovražim večere kot je tale.
On a night like this ...
